Utrip dneva dne 3. 3.

• Stanje papeža Frančiška ostaja stabilno, zdravniki zagotavljajo, da gre za običajen potek pljučnice.
• Geopolitični analitiki doktor Laris Gaiser: Tajni sestanki za končanje vojne v Ukrajini se vrstijo že kakšno leto in pol.
• Kaj bo prineslo premirje med aktualno oblastjo v Turčiji in Delavsko stranko Kurdistana?
• Pristojna parlamentarna komisija v luči zadnjih afer poziva k ukinitvi politike subvencioniranja gospodarstva z javnim denarjem.
• Premier Robert Golob pred poslanci z novimi obljubami: Vlada bo letos zgradila 2 tisoč novih stanovanj.
• Začeli smo slovenski teden boja proti raku: V načrtu nova presejalna programa za raka prostate in pljuč.
• Števec dobrote na letošnji Pustni Sobotni iskrici se je ustavil pri 159 tisoč 16 evrih, a je še mogoče oddati dar.
• Nadškof Stanislav Zore na tradicionalni Tomaževi proslavi: Brez prenovljene vere bo teologija mrtva črka.
• Športni konec tedna v duhu nordijskih disciplin: Švedska smučarska tekačica Ebba Andersson v Trondheimu ubranila naslov svetovne prvakinje v skiatlonu.
• Vreme: Pred nami je pretežno jasen teden, popoldnevi bodo postopno toplejši.

Novinar Peter Avsenik v komentarju za Radio Ognjišče o praznih obljubah in besedah aktualne vlade

Na političnem področju je vse bolj vroče, tudi zaradi izrečenih besed, ki v aktualni vladi skoraj ne pomenijo nič. O tem je za Radio Ognjišče komentar pripravil novinar Peter Avsenik: 

V začetku je bila beseda. Vsem tako dobro poznan svetopisemski citat, njegovih razlag je verjetno toliko, kolikor je filozofov in teologov. Sam to nisem, moj povsem laični poskus razumevanja besede, kot je opredeljena v Svetem pismu, gre v smeri besede kot božjega orodja stvarjenja. Evangelist Janez je povzdignil pojem besede na raven Boga, ko je zapisal, da je bila beseda pri Bogu in da je bila beseda Bog. Če sem kiksnil, naj me kakšen duhovnik popravi. A že knjiga vseh knjig pripisuje besedi neznansko vrednost.

V kolikšni meri se učinka besede zavedamo, je že drugo vprašanje. A če je po besedi vse nastalo, kar je nastalega, nastaja še danes. In če nastaja še danes, potem je smiselno biti zelo pozoren, kaj govorimo, kakšen je naš notranji pogovor in kakšen zunanji dialog.

Beseda je lahko čudovito orodje ustvarjalnosti, lahko pa tudi njegovo nasprotje. In če imajo že v medsebojnih odnosih besede tako veliko težo, kakšna šele je ta pri tistih, ki jih uporabljajo v javnosti. In če smo do neke mere še lahko prizanesljivi do spletnih vplivnežev – ne nazadnje nam ni treba prebrati in pregledati prav vsega, kar se pojavi na družbenih omrežjih – pa je pri političnih osebnostih na besede smiselno biti zelo pozoren. Njihove besede namreč na takšen ali drugačen način vplivajo na nas, četudi bi se politiki skušali ogniti v velikem loku.

Le še dobro leto dni nas loči od naslednjih parlamentarnih volitev. Pozornemu očesu in ušesu ne uide, da se že kažejo prvi zametki tematik, na katerih bo temeljila volilna kampanja posameznih strank. In če se leva stran ne izneverja preverjenemu receptu netenja ideoloških tem, od zavračanja pokopa žrtev komunizma pa do pomoči pri samomoru, del desne tokrat stavi na eno samo izhodišče – na besedo.

Besedo si moramo vzeti nazaj, je že ob več priložnostih v zadnjem času poudarjal predsednik SDS Janez Janša. Prvič verjetno na prvem večjem shodu ob robu sojenja v zadevi Trenta. Da si jo moramo vzeti nazaj, predpostavlja, da je bila vzeta. In ena najbolj prikladnih besed, ki je bila vzeta, je svoboda.

Robert Golob se je na oblast zavihtel v času po nočni mori Covida-19. Kot slab spomin pridejo na misel zaprte trgovine, maske, omejitve, cepljenja, PCT … Če nič drugega, je treba Golobovemu volilnemu štabu priznati, da so mu zvito izbrali ime stranke. Dve besedi, ki sta opredelili natančno tisto, česar je v času pandemije najbolj manjkalo – gibanje in svoboda. Primerov, ki kažejo, da se je Golobova svoboda v manj kot treh letih sprevrgla v njeno nasprotje, je nič koliko.

Pravzaprav bi se lahko vprašali, ali je svoboda, kot jo razume aktualna slovenska leva oblast, sploh kdaj dejansko pomenila to, kar sama po sebi je. Na trenutek predsednik vlade namreč svojih totalitarnih teženj niti ne skriva. Spomnimo se samo na besede o čiščenju janšistov in javne radiotelevizije. Kaj je to, če ne popolno nasprotje svobode? Da niti ne govorimo o strohnelih obljubah o osebnih zdravnikih, blaginji za vse, ne le za peščico, o sto montažnih hišah na mesec za poplavljence in še bi lahko naštevali. Kaj si lahko mislimo o predsedniku vlade, ki prelomi celo obljubo, da ne bo več obljubljal?

Kot je ravnanje Svobode v nasprotju s pravim pomenom svobode, tako so besede aktualnih oblastnikov mnogokrat v nasprotju izrečenim. Da imamo volivci slab spomin, se je pokazalo skoraj na vseh volitvah doslej. Toda kdo še lahko verjame lahkotnemu besedičenju, ki se sproti sprevrača v nasprotje povedanega ali pa je uresničitev pomaknjena v neopredeljeno prihodnost. Popoplavna obnova bo očitno v celoti ostala prihodnji vladi, enako spopad z zdravstveno krizo in pomanjkanjem stanovanj.

A naj bomo še tako kritični, ravnanje slovenske oblastne politike in zloraba besede kot prapočela stvarjenja nista v ničemer presenetljivi, če poznamo njeno miselno naravnanost oziroma intimno opcijo. Da je laž nesmrtna duša komunizma, je ugotavljal že poljski filozof Leszek Kolakowski. Da se je lahkotno poslužujejo tudi njegovi ideološki nasledniki, tako ni nič nenavadnega. Nekoliko bolj presenetljiv pa je mazohizem, s katerim del volilnega telesa vedno znova na to pristaja.

Če je beseda zlorabljena, je zlorabljen njen Stvarnik njen vir – saj je bila beseda v začetku pri Bogu in beseda je bila Bog. In v dobro naroda je smiselno, da jo spet dobijo tisti, ki bodo njen smisel razumeli, jo uporabljali preudarno in za izrečenim besedami tudi stali. PA

Aljuš Pertinač: Kažiprst svobode

Avtor preučuje kritiko in odgovornost v slovenski politiki ter trend obtoževanja. Analizira obnašanja politikov, vključno z Robertom Golobom, ter poudarja potrebo po aktivnem iskanju rešitev in sodelovanju družbe pri oblikovanju prihodnosti.

Utrip dneva dne 23. 12.

• V Tolminu nocoj slovesna prireditev združenja VSO ob dnevu samostojnosti in enotnosti.
• Zgodil se je izjemen trenutek soglasja. Tako sprejetje in razglasitev slovenske ustave pred 33. leti vidi doktor Jernej Letnar Černič.
• Vlada o izhodiščih za obdavčitev nepremičnin. Bo z novim davkom uspela oživiti najemni trg?
• Marta Kos in Robert Golob o evropskih temah.
• Nova Slovenija zahteva ustavno presojo zakona o dohodnini. Podprli so jih tudi v SDS.
• Jeruzalemski latinski patriarh drugič od začetka vojne obiskal edino katoliško župnijo v Gazi.
• Reševanje dveh tujcev v Kamniško Savinjskih Alpah se nadaljuje. Gre za zahtevno nalogo, poudarjajo reševalci.
• Dom Danice Vogrinec je največji dom za starejše pri nas. Začenjajo z gradnjo treh novih manjših enot.
• Šport: slovenski smučarski skakalci vikend v Engelbergu končali z 10-im mestom Timija Zajca.
• Vreme: na zahodu že nekaj sonca, drugje oblačno, jutri vetrovno.

Mozaik dneva dne 2. 12.

• Škofa Petra Štumpfa čaka že deseta premestitev, odkar je pel novo mašo, čez dva meseca bo prevzel vodenje koprske škofije.
• Premier Robert Golob naj bi v sredo pred Komisijo za preprečvanje korupcije odgovarjal na očitke glede vmešavanja v delo policije.
• Družinski zdravniki in pediatri kritični v zvezi s spremembami pri glavarinskih količnikih.
• Vreme: Jutri bo oblačno, zlasti na severu so možne padavine.

Mozaik dneva dne 26. 11.

• Premier Robert Golob bo za ministrico za digitalno preobrazbo predlagal Ksenijo Klampfer.
• Na protestnem shodu pred sodiščem v Celju podporniki Janeza Janše kritični do delovanja sodstva.
• Evropska komisija slovenski srednjeročni fiskalno-strukturni načrt ocenila kot ustrezen.
• VREME: Padavine se bodo ponoči razširile nad vso Slovenijo, jutri do večera bodo povsod ponehale.

Politični komentator Videtič o Golobu, Pirc Musar, padanju podpore vladi in novih strankah

Politični parket je vse bolj vroč. Premier Robert Golob in predsednica države Nataša Pirc Musar sta v novi predstavi za javnost vsaj navzven zakopala bojno sekiro. Na drugi strani pa smo priča nastajanju novih strank, ki bodo gotovo vplivale na novo razdelitev volivce. Gibanje Svoboda je iz rekordov padla na najnižjo javnomnenjsko podporo, nezadovoljstvo z vlado pod vodstvom Roberta Goloba pa vse bolj raste, prišlo je že na skoraj 60 odstotkov.

Predsednika države in vlade sta se le sestala, potem ko je kar nekaj krat zavrelo med njunimi kabinetoma. Nazadnje zaradi Pirc Musarjevih vabil tujim voditeljem in solinarja predsednice pri predlogu guvernerja Banke Slovenije. »Ključna gradnika skupne poti sta odkrito medsebojno komuniciranje ter vzajemno spoštovanje,« je po srečanju zapisala Pirc Musar. Ali je bojna sekira zakopana in kaj sporoča srečanje med obema po več mesecih brez prisotnosti medijev?

»Kaj drugega niti nismo mogli pričakovati glede na pompozen medijski opis tega dogodka, ki je izgledal, kot da se srečujete dva državnika svetovnega slovesa. Pričakovano je bilo, da bodo tudi izjave za medije takšne. Menim pa, da se za ljudi ni zgodilo nič bistvenega in se tudi v prihdonje ne bo.«

Podpora največji vladni stranki, Gibanju Svoboda in tudi vladi pod vodstvom Roberta Goloba, je rekordno nizka. Zato Videtič ocenjuje, da bi lahko bilo srečanje med obema predsednikoma tudi zato, ker je »predsednik vlade Golob glede na svoje javno mnenjske ankete v stiski in enostavno se mora vrniti v središče levega političnega pola, ki je v zadnjih mesecih bolj kot njega favoriziral predsednico države Natašo Pirc Musar«. Po besedah Videtiča je Golob srečanje izkoristil »kot za pokazatelj, da je še vedno na liniji s temi strukturami. Enostavno, recimo temu, da se je poklapano vrnil in se srečal s predsednico«.

Videtič je komentiral tudi nastajanje novih strank. Anže Logar bo Demokrate ustanovil konec tedna. Novo stranko napoveduje tudi Marko Lotrič, predsednik državnega sveta. Danes pa naj bi uradno zaživela stranka Karle Rjavca z naslovom Zaupanje. »Nenazadnje pri tem ne smemo pozabiti tudi na pretrese v SLS-u, ker se jaz jih imenujem »kruhoborci« borijo za tisti svoj odstotek ali dva, ki bi jim zagotovili financiranje, čeprav bi bilo tam smiselno, da najdejo novo vodstvo stranke. Marko Lotrič se je zelo ambiciozno lotil tega projekta, kot poslovnež ima verjetno zagotovljen tudi nek finančni vir, v njem pa ni take politične karizme, ki bi privabila množice. Karel Erjavec je smešna zgodba, ker poslušamo starega Karla Erjavca v novi preobleki. Tukaj še največ upov polagam v Vladimirja Prebiliča in Anžeta Logarja, da bi znala z deležem neopredeljenih narediti pobrat,« je dejal.

Videtič je za Radio Ognjišče komentiral tudi podporo ostalim političnim strankam SDS, SD, Levici in NSi. Večina teh strank v primerjavi z volilnim letom 2022 po javnomnenjskih poizvedbah beleži podobno podporo.

Mozaik dneva dne 30. 9.

• Rast cen se še naprej umirja, medletna inflacija drugi mesec zapored ostala pod enim odstotkom.
• Premier Robert Golob v državni zbor poslal imeni kandidatov za popolnitev ministrske ekipe, za vodenje obrambnega resorja je predlagal Boruta Sajovica, za izobraževalnega pa Vinka Logája.
• Univerzitetna središča bodo znova napolnili študenti, o izzivih, ki jih čakajo, smo govorili z Luko Míhaličem.
• Vreme: Jutri se bo od zahoda pooblačilo, na zahodu bo začelo rahlo deževati.